top of page

Kateri so stvari, ki jih nikoli ne smete početi takoj po potapljanju?

Potapljanje z avtonomno potapljaško opremo je lahko zabavna in osvežujoča aktivnost, vendar pa ima, podobno kot ostale aktivnosti v naravi določena zdravstvena tveganja, ki se ob neupoštevanju pravil lahko pojavijo.


Kot certificirani potapljači smo se naučili, kaj moramo storiti pred in po potapljanju, vendar pa ni nič narobe če včasih ponovimo tudi, kaj ne smemo storiti, predvsem po potapljanju. To velja tako za nove kot izkušene potapljače, saj mnogi pogosto pozabijo na te ključne točke.


Načrtovanje potopa zahteva veliko priprav in številne varnostne preglede, ki jih je treba opraviti vnaprej. Med pridobivanjem certifikata PADI Open Water Diver se to večkrat razloži in vadi. Varnostni pomisleki po potopu, pa pogosto niso predstavljeni kot kontrolni seznam, po katerem gremo od točke do točke, zato mnogi potapljači pozabijo, kaj po potapljanju ni priporočljivo.


V tem blogu bomo raziskali 10 ključnih stvari, ki se jih moramo izogibati takoj po potapljanju.


1. Letenje po potapljanju

Letenje po potapljanju je eno najbolj znanih tveganj za potapljače.

Ta težava se pogosto pojavlja v potapljaškem svetu, saj si potapljači želijo kar najbolje izkoristiti svoje počitnice in čim bolj podaljšati čas potapljanja. Glavni razlog, zakaj bi se morali potapljači izogibati letenju takoj po potapljanju, je pritisk v kabini letala. Zračni pritisk med letom se v kabini zmanjšuje, glede na doseženo višino. Ko po potapljanju letite z letalom, povečanje nadmorske višine povzroči padec tlaka, kar je podobno hitremu vzponu med potopom.


Daljši in globlji kot je vaš potop, več dušika se absorbira v vašo kri in tkiva. Ko se vrnete na površino, se zunanji tlak zmanjša, dušik pa se ponovno spremeni v plinske mehurčke, ki so lahko zelo nevarni, če se nahajajo v telesu.


Dekompresijo je treba izvajati počasi, da lahko dušik varno prehaja iz telesa skozi pljuča. Če se prehitro povzpnete, lahko dušik tvori mehurčke v vaši krvi ali tkivih, kar je lahko boleče in celo usodno. To stanje je znano kot dekompresijska bolezen (ali potapljaška bolezen - "the bends").


Pravilni časovni postanek med potaplanjem in letom zmanjša količino dušika v telesu. Kot splošno priporočilo se navaja 24-urni površinski interval pred letenjem po kakršnem koli potapljanju. To pravilo zajema vse vrste potopov in dodaja dodatni čas kot varnostni ukrep, ki vam omogoči, da se na letalo vkrcate brez strahu in pomislekov.


Smernice za letenje po potapljanju, ki jih priporoča DAN (Divers Alert Network):

Naslednje smernice DAN veljajo za potope z zrakom, ki jim sledijo leti na višini med 610 in 2.438 metri, seveda za potapljače, ki nimajo simptomov dekompresijske bolezni (DCS):


  • Po enem potopu brez dekompresijskih postankov počakajte vsaj 12 ur pred letenjem.

  • Po več potopih v enem dnevu dan ali večdnevnim potapljanjem počakajte vsaj 18 ur pred letenjem.

  • Po potopih, ki zahtevajo dekompresijske postanke, počakajte vsaj 24 ur pred letenjem.


Poleg tega bi morali počakati dlje, če to zahteva čas prepoved letenja, ki ga določa vaš potapljaški računalnik. Da bi bili na varni strani, mnogi potapljači načrtujejo 24-urni površinski interval pred letom po kakršnem koli potapljanju in ta čas namenijo počitku ali raziskovanju kopenskih znamenitosti.


Preberite še naprej, da se zavedate nekaterih drugih dejavnosti, ki se jim je treba izogibati neposredno po potapljanju.



2. Gorništvo ali vožnja na višjo nadmorsko višino

Morda vas bo presenetilo, da vas vožnja ali pohod na vrh gore, visoke 3.000 metrov, izpostavi enakemu tveganju za dekompresijsko bolezen (DCS) kot letenje z letalom.

Tlak v kabini povprečnega komercialnega letala je enak tistemu na nadmorski višini1.800 do 2.400 metrov. Ob tem je treba omeniti, da se ljudje potapljajo tudi na visokih nadmorskih višinah, pri čemer uporabljajo posebne potapljaške tabele. Takšno potapljanje se imenuje višinsko potapljanje.


V prvih 24 urah po potopu se morate izogibati gorništvu. Če načrtujete kombinacijo gorskega vzpenjanja in potapljanja na istem potovanju, je bolje, da najprej opravite vzpon, da zmanjšate morebitno tveganje za dekompresijsko bolezen. Gorski vzpon pred potapljanjem je preprosta rešitev za zmanjšanje tveganja z vidika DCS. Vendar pa bodite pozorni na druge dejavnike, ki bi lahko vplivali na vašo pripravljenost za potapljanje, kot so napor in utrujenost. Zato si po vzponu ali pohodu privoščite počitek in poskrbite za hidracijo, preden se lotite potapljanja.


Podobno, če vaša pot domov vključuje vožnjo čez gorske prelaze, si zagotovite zadosten površinski interval, da zmanjšate tveganje za dekompresijsko bolezen (idealno 24 ur), ali pa izberite alternativno pot.


3. Zipline po potapljanju

Zipline kot dejavnost je načeloma varen. Vendar je skrb ponovno povezana z višino po potapljanju. Priporočljivo je, da pred rezervacijo preverite nadmorsko višino lokacije za zipline.


Zipline se pogosto izvaja višjih območjih in se ga je treba izogibati vsaj 24 ur po potapljanju zaradi višine. S tem zmanjšate tveganje za dekompresijsko bolezen (DCS) in lahko brezskrbno uživate v zipliningu.


Druge dejavnosti na visoki nadmorski višini, ki se jim je treba izogibati 24 ur po potapljanju:

  • Jadralno padalstvo in skydiving

  • Parasailing

  • Smučanje ali deskanje na snegu

  • Poleti z balonom

Vedno priporočamo, da se obrnete na nekoga, ki ima več informacij o destinaciji in njeni nadmorski višini. Najboljše je, da kontaktirate lokalen PADI potapljaški center in jih povprašate o drugih dejavnostih, ki jih lahko varno izvajate po potapljanju — na primer o lokalni kulinariki, muzejih, sprostitvi ali dogodkih.



4. "Deep tissue" masaža

Kaj? Brez masaže? Sprostite se in zadihajte. Tukaj so dobre novice – po podatkih Divers Alert Network (DAN): »Masaža ni bila zanesljivo povezana s primeri DCS (dekompresijske bolezni).« Strokovnjaki sicer odsvetujejo globinsko masažo, vendar je nežna sprostitvena masaža verjetno povsem v redu. Glavni skrbi pri globinski masaži sta:


  1. Povečan pretok krvi, ki bi lahko povzročil nastanek mehurčkov.

  2. Bolečine v mišicah, ki bi lahko privedle do napačne diagnoze (ali zamude pri diagnozi) dekompresijske bolezni (DCS).


Nasvet je, da se vsaj 12 ur po potapljanju izogibate globinskim masažam.


5. Sprostitev v vroči kadi

Ko se telo segreje se poveča cirkulacija krvi, kar poveča tudi možnost nastanka mehurčkov. Po podatkih Divers Alert Network (DAN): »Ker je topnost plina obratno sorazmerna s temperaturo, se bodo plini hitreje izločali iz tkiv, ko se le-ta segrejejo. Hitro ogrevanje tkiv z razopljenimi velikimi količinami plina lahko spodbudi nastanek mehurčkov.«


Ko skočite v vročo kad takoj po potapljanju - še posebej po hladnem potapljanju - se segrevanje tkiv zgodi, preden se poveča pretok krvi. V tem primeru lahko mehurčki nastanejo hitreje, kot jih cirkulacija lahko varno odstrani, kar poveča tveganje za dekompresijsko bolezen.


Priporočila za zmanjšanje tega tveganja so:

  1. Počakajte 30 minut, preden stopite v vročo prho ali vročo kad, da se bo vaše telo počasi ogrelo.

  2. Znižajte temperaturo vaše prhe ali vroče kadi, da vaše telo ne doživi tako hitrega povečanja temperature.



6. Prekomerno pitje alkohola

Kot ste verjetno že opazili, vaše telo potrebuje čas, da odstrani dušik, ki se je absorbiral v kri in tkiva. Vse, kar moti ta proces odstranjevanja dušika iz telesa, je treba preprečiti. Če se odločite za pitje alkohola, se bo vaše telo začelo hitreje dehidrirati - dehidracija pa povečuje tveganje za dekompresijsko bolezen (DCS).


Poleg tega postane težje diagnosticirati simptome dekompresijske bolezni, če ste pili alkohol po potapljanju in ste oslabljeni. Če ne prepoznate simptomov hitro, lahko DCS postane resen.


Najbolje je, da ne mešate alkohola in potapljaških izletov. Če pa želite piti alkohol po potapljanju, počakajte nekaj ur in se pred tem hidrirajte.


7. Prosto potapljanje po scuba potapljanju

Raztopljen dušik ni velik problem pri običajnem snorklanju na zelo plitvih globinah. Vendar pa je lahko problematično za proste potapljače, ki se pred tem potapljajo s scuba enoto. Tveganje za dekompresijsko bolezen se lahko poveča, če po scuba potapljanju izvajate prosti potapljanje. Po podatkih mreže Divers Alert Network (DAN) je temu tako iz dveh razlogov:


  1. Fizični napor pri prostem potapljanju lahko poveča nastajanje mehurčkov v telesu.

  2. Mehurčki, ki so že prisotni v telesu zaradi scuba potapljanja, se lahko pod vodnim tlakom zmanjšajo in vstopijo v arterijsko cirkulacijo.


Glede na globino in trajanje vaših potopov boste morda želeli narediti dolg površinski interval, preden se lotite prostega potapljanja po scuba potapljanju. Če ste tako scuba potapljač kot tudi prosti potapljač, mnogi v skupnosti prostih potapljačev priporočajo, da pred prostim potapljanjem upoštevate smernice za letenje po potapljanju:


  • Po enem potopu brez dekompresijskega postanka počakajte 12 ur, preden se lotite prostega potapljanja.

  • Po več potopih brez dekompresijskega postanka ali večdnevnim potapljanjem počakajte 18 ur.

  • Po potopu, ki zahteva dekompresijski postanek, počakajte 24 ur.

  • Počakajte dlje, če to natančno določi čas prepoved letenjana na vašem potapljaškem računalniku.


Kot splošno pravilo je priporočljivo počakati 24 ur pred prostim potapljanjem po vsakem scuba potopu. To pravilo zajema vse vrste scuba potopov in dodaja dodatni čas za dodatno varovalko.



8. Vadba po potapljanju

Še eno pomembno pravilo za potapljače je, da se izogibajo vadbi po potapljanju. Fizični napor po potapljanju, še posebej tisti, ki vključuje veliko uporabo mišic, sklepov ali hitre premike okončin, lahko poveča nastajanje mehurčkov v telesu, kar povečuje tveganje za dekompresijsko bolezen. Primeri vadbe vključujejo:


  • Fitnes ali vadba s povečano maso

  • Plavanje ali tek po potapljanju

  • Igranje športov, kot sta odbojka na plaži ali nogomet

  • Tudi energično plesanje!


Po podatkih mreže Divers Alert Network (DAN) je soglasje med raziskovalci, da je priporočljivo počakati vsaj 4-6 ur pred vadbo po potapljanju. Prej je bila ta smernica 24 ur, vendar se zdaj šteje za nepraktično. Seveda (kot pri mnogih drugih dejavnostih na tem seznamu) velja, da čim daljši je časovni razmik med potapljanjem in vadbo, manjše bo tveganje za dekompresijsko bolezen.


9. Preskakanje površinskega intervala

Potapljanje je brez dvoma zasvojljivo. Po tem, ko se vrneš na površje po odličnem potopu, kjer si bil obdan z morskimi lepotami, je lahko skušnjava, da takoj skočiš nazaj v vodo za drugi (in tretji, ali četrti…) potop velika.


Vendar pa je tvoj površinski interval nepogrešljiv. Po potopu boš imel v telesu še vedno dušik, in potreboval boš čas, da se količina tega zmanjša do stopnje, ko boš lahko varno izvedel naslednji potop. Kako dolgo boš moral počakati, je odvisno od globine in trajanja prejšnjega potopa, pa tudi od globine, na katero se nameravaš potopiti naslednjič. V vsakem primeru potapljanje brez potrebnega površinskega intervala povečuje tveganje za dekompresijsko bolezen.


Poleg tega je površinski interval popolna priložnost za raziskovanje destinacij na površju, deljenje zgodb s potapljaškimi prijatelji in pomembnega počitka ter sprostitve pred naslednjim potopom.


10. Ignoriranje telesa

Po potopu je pomembno, da natančno spremljaš, kako se počutiš, in ustrezno reagiraš. Nekateri znaki in simptomi lahko nakazujejo resno zdravstveno težavo, ki je ne bi smel ignorirati. Na primer, če po potopu občutiš izpuščaje, otopelost, težko dihanje ali omotico, imaš lahko dekompresijsko bolezen (DCS). Če te po potopu boli uho, je to lahko znak barotraume srednjega ušesa ali okužbe.


Nekateri znaki in simptomi DCS so lahko zamešani z drugimi stanji. Na primer:


  • Rdeči izpuščaji so lahko podobni sončnim opeklinam

  • Glavobol po potopu se lahko zdi kot dehidracija

  • Slabost je lahko posledica morske bolezni

  • Utrujenost je lahko preprosto posledica dolgega dneva


Mogoče ni razloga za skrb in potrebuješ samo počitek in hidracijo – vendar nikoli ne ignoriraj tega, kar ti sporoča telo. Če se ti zdi da nekaj ni kot bi moralo biti, se posvetuj s svojim potapljaškim prijateljem ali vodičem, in razmisli o iskanju nasveta pri zdravstvenem strokovnjaku.



Kaj delati po potopu?

Čeprav se seznam stvari, ki jih ne smete početi zdi dolg, pa obstaja še ogromno stvari, ki jih lahko počnete!


  • Raziskujte okolico (z nizko nadmorsko višino), spoznajte ljudi in se potopite v kulturo.

  • Preverite in očistite svojo potapljaško opremo.

  • Poglobite se v knjigo.

  • Začnite raziskovati svoje naslednje potapljaško dopustovanje.

  • Zabeležite svoje potope.

  • Vzemite si čas za refleksijo.

  • Sortirajte svoje fotografije in jih delite na družbenih omrežjih.

  • Pojdite po nakupih.

  • Poskrbite za hidracijo in uživajte v zdravih živilih.

  • Začnite svoj naslednji potapljaški tečaj z PADI eLearningom.

  • Ali pa preprosto preživite čas s prijatelji, se sprostite in uživajte!


Poglejmo si podrobneje nekatere najpomembnejše stvari, ki jih je treba storiti po potopu.


Hidracija po potopu

Biti dobro hidriran je zelo pomembno tako pred kot po potopu! Ostanek hidriran pomaga zmanjšati tveganje za dekompresijsko bolezen (DCS). Po potopu poskusite piti več vode kot običajno. Prav tako omejite vnos kave ali pijač, ki imajo diuretični učinek. Uživanje sadja in zelenjave z visoko vsebnostjo vode, kot so kumare, lubenica in zelena, je prav tako odličen način za dodatno hidracijo po potopu.


Načrtovanje naslednjega potopa

Kot je bilo že omenjeno, je čas med površinskim intervalom odličen za načrtovanje naslednjega potopa. Preglejte svoj zadnji potop, preverite morebitne težave ali kaj opaznega, s čimer ste se srečali, in načrtujte naslednji potop s svojimi prijatelji. Preverite svojo opremo. Ne glede na to, ali bo vaš naslednji potop v nekaj urah ali nekaj mesecih, bo priprava zdaj pripomogla k boljšemu potapljaškemu doživetju.


Prehrana po potopu

Za dobro regeneracijo po potopu je pomembno, da zaužijete prave hranilne snovi. Nekatera živila z visoko vsebnostjo beljakovin pomagajo pri hitri obnovi mišic, nekateri kompleksni ogljikovi hidrati pa pomagajo nadomestiti energijo. Živila, bogata z omega-3 maščobnimi kislinami, kot so fižol ali orehi, lahko pomagajo zmanjšati vnetja. Najbolje je, da se izogibate težkim, mastnim obrokom, saj lahko povzročijo nelagodje, še posebej, če načrtujete nadaljnji potop isti dan.




Povezovanje s potapljaško skupnostjo

Še ena nagrajujoča dejavnost po potopu je raziskovanje novih potapljaških destinacij ali sodelovanje v potapljaški skupnosti. Lahko se pridružite potapljaškim klubom ali skupinam na družbenih omrežjih, kjer lahko delite svojo zgodbo, poiščete nasvete ali se naučite več o potapljanju v svojem lokalnem okolju. Pogovor z drugimi potapljači ni le način za izobraževanje; ustvarja tudi skupnost, kjer se lahko vsi učimo in delimo svojo strast.


Počitek in regeneracija

Nazadnje se prepričajte, da se po potopih dobro spočijete. Čeprav je potapljanje večinoma zabavno in sproščujoče, premikamo telo na načine, ki niso tako običajni v našem vsakdanjem življenju. Nekateri potopi zahtevajo več energije kot drugi, zato boste z počitkom v boljši fizični pripravljenosti, kar bo prispevalo k vašemu splošnemu zdravju in dobremu počutju, pa tudi bolje boste pripravljeni na morebitne prihodnje podvodne pustolovščine. Aktivnosti, kot so raztezanje, lahka joga ali preprosto dober nočni spanec, vam lahko pomagajo.


Besedilo bloga prevedeno iz spletne strani PADI Blog, avtorice Megan Denny (https://blog.padi.com/7-things-you-should-never-do-immediately-after-diving/)

Comments


bottom of page